"Najvišji cilj umetnosti karateja ni v zmagi ali porazu, temveč v popolni osebnosti udeležencev."
Gichin Funakoshi, utemeljitelj modernega karateja
Tradicionalni karate-do je čudovita, starodavna smoobrambna borilna veščina, brez uporabe orožja. Temelji na delovanju telesa kot celote; to pomeni harmonizacijo telesa, čustev in duha. Med treningom se učimo usklajevati dihanje, koncentracijo in gibanje telea. Bistvena značilnost tradicionalnega karateja je skladen, celosten razvoj telesa, duha in osebnosti skozi celotno življenjsko obdobje. Tradicionalni karate - to je čista borilna veščina ali BUDO. Cilj je premagati sebe s treningom, oziroma osebni razvoj. Namen je harmonija z vsem okoli sebe.
Kratka zgodovina
Moderna zgodovina tradicionalnega (Shotokan) karateja se začenja z obdobjem Gichina
Funakoshija (1868-1957) na Okinavi, otoku med Kitajsko in Japonsko. Gichin je treniral
in spoznaval oba takrat prevladujoča stila karateja: Shorei-ryu in Shorin-ryu.
Odločil se je, da bo stila poenotil in povezal ideje obeh, predvsem spremembe, ki jih
je uvedel njegov sensei Ankō Itosu. S pomočjo svojega sina Yoshitake Funakoshija in drugih je
tako razvil stil imenovan Shotokan.
Funakoshi je med leti 1910 in 1920 z javnimi demosntracijami poskrbel, da se je karate
naglo razširil na Japonskem kjer so zaživeli mnogi univerzitetni klubi. Med prvo in drugo
svetovno vojno se je Karate populariziral predvsem na Japonskem, po drugi svetovni vojni
pa tudi po ostalem svetu, kamor so ga ponesli priseljenci z Japonske v veliki meri pa tudi
vojaki, ki so veščino spoznali med in po 2. svetovni vojni.
Danes je Karate najbolj razširjena borilna veščina in je razvil mnogo različnih stilov
(Šotokan, Šotokai, Vado rju, Kjokušinkai, Šukokai, Kenšikan, Išin rju ...)